Razpršenost novogradenj v Sloveniji je neenakomerna. Temu zagotovo botruje dejstvo, da so nekatere regije kot npr. Ljubljana z okolico in obala bolj mikavne za investitorje in potencialne kupce. Razlogi so očitni. Zagotovo pa najbolj izstopata dva: v Ljubljanski regiji večja možnost zaposlitve, na obali pa sprostitev in morsko okolje.
Zaradi velikega povpraševanja prav v omenjenima regijama so tudi cene novogradenj vsako leto višje (ne glede na gospodarska nihanja, katerim smo priča v zadnjih letih).
In kaj se dogaja s preostalimi regijami v Sloveniji? Povpraševanje po novogradnjah je pravtako veliko, dejanskih investicij v gradbeništvu pa relativno malo. Posledično temu smo tudi tu priča relativno visokim cenam tistih nekaj nepremičnin, ki se pojavijo na trgu in to kljub temu, da lokacije niso tako atraktivne, kot dve zgoraj omenjeni. Govorimo o velikem povpraševanju in majhni ponudbi.
Da bi zagotovili enakomerno razpršenost novogradenj po celotni državi in s tem omogočili relativno enakomeren razvoj posameznih regij je pomemben kompleksen pristop, v prvi vrsti večja angažiranost s strani države in lokalnih oblasti.
Strateški plan posameznih občin, tako na gospodarskem področju, kot tudi izobraževalnem, turističnem, … terja točno usmerjene cilje, s konkretnimi načrti, ki bodo posamezne regije naredili bolj mikavne za potencialne investitorje.